
v meni živi tujec
da bi se ohranil
se poriše z belo mesečino
ker ona ljubi suhih ust
zaljubljena
v modro deviškost
nekoč jo piči njena kača
vrnejo se ptice
bile smo tam
kjer se rojeva jutro
sleherna dežela
se zadrgne
z besedo oprosti
Oprosti = protistrup?
Smo sploh prilagojeni, ko pa smo vsi tako unikatni in različni?
In ni ga hujšega, kot ugriz lastne kače.
ja, Maša, ne moremo umreti s hlimbo v srcu, v odnosu do lastnega duhovnega temelja, dokler je kdorkoli tujec na tem svetu.
pozdrav, Svit.
seveda pa bo han, večno han in te bo kot duhovno entiteto preprosto prepovedal. od strahu pred njimi, slovenija ne sprejema več nobelovega nagrajenca za mir, dalaj lame. še bolj pa čudi njihov strah pred enim človekom. ob vsem, kar bi imel še povedati, je tisto kar sem pisal, skoraj brezpredmetno. tisti blatni adam, ki ga imam še vedno rad, nima zastave in mu je precej vseeno ali ga pokriva bel, zelen ali rdeč šajs.
Nikada nije bilo samo to točno što je pisac htio reći ovakvom ili onakvom pjesmom. Dio je i u senzibilnom, dubokom, čvrstom i bljedolikom, upornom, emotivnom i snažnom djelovanju duha. Zastao sam pred ovim jakim udarcima života-tajne, života-drame, romantike, zagonetke...
lpm
hvala, mirko, za pozornost in lepe besede.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!