
Na nebu ni modrine,
le odtenki vse sivine,
ni ne sonca in ne zvezd,
le na koži se občuti sled,
sled topline in miline,
sled ljubečih vseh noči.
V oblakih kamen se rodi,
hrup mogočne temne reke,
srh v telesu prebudi,
me kamen z neba tolče,
iz kože izbija mi sledi,
bol ostane, kožo okrepi.
Boleče se sliši. Sivina kamenja, ki tolče iz neba po koži.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: DaniB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!