Rekel je

ne bom se priklonil

človeku

Skoćila sem v zrak

Črko V- sem videla

ko sem bila znova na tleh

Podaljšana v horizont stekla

Sem

Preprečiti nisem znala?

On nasproti z vsem

Tja govori

deklica

skoči

Čez

K meni

Rodila

sem pancer

Izumila par misli

zaspala (tako

rekoč)

Rekel je še

Jaz nisem svoj oče

Takrat sem šele ponorela

Predtem sem si dovolila

Človeka  zabasati v smeti 

V neuvidevnosti nikamor

Zbežati med mano in njo.

Kanto sem nato oprala

Voda je smrdela

To ni bila čista voda

vonj je gradil drugačno

valovanje kot svetloba.

V rokah imam papir

črk pisava mi je znana

Ljubezen.

Vrgla jo bom v zrak

Na zadnjo stran sem narisala

Avionček in pilota.

Otroka sem narisala danes

Kjer je pristal

Čas

Si se umaknil?

v edini nam znani

možnosti dojemljive

neskončnosti

Zdaj nisem več

Jaz na vrsti

Postati kanu

Nekdo ki se zlomi

in postane lok

mavrice

afrokinetika