KULA
zboriš mi lako
stavljaš ruku
u procep
odškrinutih vrata
dok se osvrćem
na tvoju i svoju
prošlost
preko ramena
sablasno
mi polažeš glavu
ali plakaćeš sutra
radio svira
vetar ruši
bezvremenost
čvrstih opeka i
vetar svaljuje
bremenitost
krutih opsada
na rame
od papira
Sedanjost (in prihodnost) ni le v premočrtnem odlaganju besed, potrebno se je tudi zazreti in prepoznati tako čvrstost kot tudi krhkost. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dejanivanovic
- 08. 02. 2025 ob 14:36
- Prebrano 183 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 53.65