Jutro / sonet
Ko v jutranji tišini še posedam
in tipam v mislih, kaj prinese dan,
se nekaj mehkega, na levo stran,
razlije v nedra mi, da se zavedam
vseh možnosti, ki jih sedaj razlita,
ponuja sladko trpka bolečina.
Še stara, presušena brazgotina,
se zdi mi le ogrlica nakita,
ki jo je s srebrom patina ovila.
Ne sanjam več, ni v meni hrepenenja,
Prisotnost tvoja se je izgubila.
A čutim še, da roža je hotenja,
tedaj vzbrstela in se dotaknila,
križišč dveh src, le kratkega življenja.
Lep sonet, ki gre v uho.
Lep pozdrav, Dejan
Marija, nedra so, vsekakor ima Irena prav.
(Nedra so bila ... - imenovalnik)
..
(V nedrih je bilo - mestnik)
Morda te je zmedlo/ zavedlo še to:
Niso prsa ampak prsi, niso nedri ampak nedra!
Lp lidija
Mogoče so pa prsi krive, da sem mislila na nedri, namesto na nedra
... torej, hvala Irena za opozorilo in tebi Lidja za slovnično razlago. Sem popravila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 08. 02. 2025 ob 07:02
- Prebrano 953 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 399.08