Eksitus dvojine (ciklus šestih pesmi)
1.)
Zarežem v globočine trav,
ožemam pokrižana vretenca.
Molčanje strun dozori,
vznikne v omedlevici okončin.
Stopnjevanje emocij
zabeli razpočno rano.
Neješčnost krožišč motri
izkopanine opraskanin.
Potepuško poškrobljena koža
v horizontalni ravnini.
Trdoživa štukatura
cementira privid spokoja.
Razmazana lica sikajoče
izničijo stičnost dimenzij.
Kosmi krvi se ohlajajo
v razpletanju poti.
Globoka
Molčanje strun dozori...
... izkopanine opraskanin ...
Kar nekaj verzov je zavibriralo z menoj. Hvala!
Bogato besedišče, po katerih se prepoznajo tvoje pesmi. Posebne in sveže besedne zveze, ki so zgoščene v mrežo, v katero se vedno znova ujamem :)
lpi
Pelješ nas mimo mnogo postaj, na vsaki je nekaj novega ...
Lp, caki
Trdoživa štukatura
cementira privid spokoja.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Pošiljam sončne pozdrave!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tuskulum
- 07. 02. 2025 ob 16:01
- Prebrano 253 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 115.26