
Možda ti i danas napišem pesmu
Jer već sam bio do banke
I svratio sam usput
Do prodavnice
A jutro je
I nemam više nikakvih obaveza
Zbog hladnoće pomislih
Da januar je
A nije
Pa se utopljavam misleći na tebe
Sanjao sam noćas
Kako se privijaš uz mene
U sobi punoj ljudi koje ne poznajemo
I koji ne mogu skinuti pogled sa nas dvoje
A mi smo gledali u slike na zidovima
Na kojima smo uhvaćeni
U trenucima
Urezanim u zajedničko pamćenje
Vreme nas
Majstorski beleži i skicira
Dok ti biraš boje i sve se ispunjava
Možda se vidimo ovih dana
I ne bude ljudi a bude novih slika
Zbog čežnje i ljubavi i zbog ovoga sna
Možda se vidimo ovih dana
Tamo negde između
Dva nedostajanja
I budemo sve
I budemo kao jedno
U telima dvoje ljubavnika
meni pa se zdi veliko boljši konec brez zadnje kitice
miko ... kako sva si različna
lp od Nece
Hvalaaa od srca Miko.... hvalaaa puno Irena. Od možda ti napišem pesmu do možda se vidimo ovih dana pratio sam svoju misao i tražio način kako da je zaokružim.
nisva, le, da sem nekje ljubezen začel razumet kot samo izničenje, če se spomniš, nič ljubljeno izpolni ...
žacova varianta se mi zdi enako, malo topleje mogoče.
ja, brez sladkih definicij.
lp
Meni pa je ravno to - Možda se vidimo ovih dana
Tamo negde između
Dva nedostajanja
tisto izničenje v vse
Seveda je to Željkova pesem in vse kar razmišljam le moje (nepomembno) mnenje.
:)
Barve sanj se lahko vedno razlijejo v različne spektre konca. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Željko Medić Žac
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!