
Naenkrat prišlo je kruto spoznanje
da me ne maraš več
sprašujem podnevi
ponoči se
kdo je povzročil toliko nesreč
Iz ust mojih ne boš slišal joka
še vedel ne boš
da zlomil si me
le ena majhna bo solza pritekla
in včasih te spomnila bo na vse
Vse si imel
vse sem ti dala
še sonce se je smejalo
a vse si uničil
vse si zdrobil
rano neskončno mi srce je zadalo
morda je dražil srce. joj, kako plehke tolažbe skopuhov in opurtinistov.
ko sem sama stopala v ločitev so mi ßli najbolj na jetra taki tipi, ki so blatili nekoga, ki ga ne poznajo.
pesem ima močan konec
v zadnji vrstici .
l
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!