Minula sreča (mali sonetni venec)
ET.I.NO.
Kot lep si raj od Alp do dna Jadrana.
A tu še vedno iščem smeh in srečo.
Zaman poskušam najti strast gorečo.
Le kaj mi tiho pravi reč neznana?
Bo tleča slutnja meni kdaj poznana?
Stopivši k mizi, jaz prižgal sem svečo,
pero v dlaneh mi vzdrami misel spečo!
Črnila sled je tu lahko prebrana.
Bo sedemdelna pesem kdaj dojeta?
Iz njenih jambov vre bolest tiščeča.
Bo sedemdelna pesem kdaj sprejeta?
Ne sme v pozabo iti stvar pereča.
Nenehno žge mi um skrivnost zakleta.
Od kod izvira v mislih vsa nesreča?
DRV.II.GI.
Od kod izvira v mislih vsa nesreča?
Še vedno horde jaz krivim avarske!
Še vedno horde jaz črtim barbarske!
In tu se zgodba zdaj začne moreča.
Bo meni kdaj postala neboleča?
Ujeti spet bili v pasti spletkarske.
Naj v zubljih vrag usluge scvre bavarske!
Je res bila edina možnost ječa?
Nemir se vame kakor trn zažira.
Nebo oblačno jutra čar je skrilo,
sivina lesk prelestnih rek zastira.
Se zdaj je naglo z bliski strel ulilo,
mi mesto žgoče rane dež izpira.
Razlito kri je širno polje vpilo.
TRE.III.TIGI.
Razlito kri je širno polje vpilo.
Se v prid rojakom zvest junak bojuje!
S težavo vojski tujih sil kljubuje.
Ga tu do vseh je novih dni minilo,
preveč se prej je solz bilo prelilo.
Stoji na meč naslonjen, zmag ne snuje,
globoko v srcu mladi mož žaluje.
Uzre še zadnjič zdaj podobo milo.
Osojna stran je tiho v mrak zamrla,
le redko šibek žarek tja posije.
Bo vedno tiste kraje senca žrla?
Sedaj nad poljem slave hladno brije.
Se kdaj bo rana bridkih muk zaprla?
Obupam jaz, da čas jo vkup zašije.
CeS.IIII.TIRI.
Obupam jaz, da čas jo vkup zašije,
ubogo našo prst od bitk razrito,
za staro pravdo, prst, s krvjo polito.
A tu beseda zala vztrajno klije,
iz nje se mali venec ves razvije.
Imam na smrt cvetlico rad slovito,
cvetlico mojih sanj nadvse barvito.
V sonetih sedmih ta še bolj zasije!
Je veter prvi listič z vej odpihnil,
pod nebom pleše z njim pero labodje.
Lahkoten spev je vedrih ptic potihnil.
Zbledelo meni v teh je dneh ugodje,
ko v pljuča rezek zrak sem jaz bil vdihnil.
Teši nocoj mi ogenj nelagodje.
Pa.V.NT.
Teši nocoj mi ogenj nelagodje.
Je dan nedeljski, upov poln, napočil!
Za zmeraj gre! Čigav bo glas odločil?
Sprašujem dame zdaj, in vas, gospodje:
Bo trdna složnost naših duš orodje?
Šokantna vest! Je splet usod določil,
da žal se naših mitov dom je ločil.
In zanj bili so padli hrabri vodje.
Ime Malgaj je v zgodnji grob vklesano,
heroju v čast bo večna luč sijala.
Polagam venec svoj na mesto znano.
Kleče sem v snegu tiho šepnil: Hvala.
Bom vedno pomnil tvojo pot končano.
A sila speča zdaj je znova vstala.
SCI.VI.ZT.
A sila speča zdaj je znova vstala,
se zbuja v svežih barvah spet narava.
Lepo diši cvetočih rož vonjava.
Izbranka brhka moj je srd pregnala.
Čeprav se nisva mnogo dni poznala,
spominov krasnih res precej imava.
Da gre za konec njen, oba zaznava.
V slovo je svojo nežno dlan podala.
Ležijo nepremično njeni kodri.
Glasno je pesem vseh zvonov donela,
molče stojim ob silno močni sodri.
Je v kotu puška, polna špranj, slonela.
Še upa v njem na hud udar ob Odri.
Naglas bi njena krogla spet grmela.
ZED.VII.EM.
Naglas bi njena krogla spet grmela.
Do misli te sem v snu se prej dokopal:
Sekiro bojno jaz bom tu zakopal.
Preveč je rodna gruda vojn trpela.
Ko ona vsaj bi dlje z menoj živela,
nekdo si strašno hud je greh nakopal.
V dlani sem svoj obraz drhteče vkopal,
bo stara rana noč in dan skelela.
Iz mnogih src te krut je čas izbrisal,
na tem grebenu ostrih skal preklana,
dežela draga, to sem zate spisal.
Za končni verz je misel zdaj izbrana.
Že prej sem jaz jo v pesmi tej napisal.
Kot lep si raj od Alp do dna Jadrana.
Poezija sestavljena iz sedmih zvezanih sonetov.
Verz je (strogi!) jambski enajsterec.
Rima ABBA ABBA CDC DCD
Akrostih: K O R O T A N
Pesem doseže vrh v petem sonetu. Koroški plebiscit & obisk groba Franja Malgaja.
(pesem je moč najti na Youtubu, posnet je tudi video)
pozitivno presenečenje dneva
rahlo otožno,
kajti časi so težki,
spletke tujcev pa
spretene lovke hobotnic
nisi le ti ki žaluješ,
stvarniku je nerodno,
da se mu je biser med bitji
skvaril, izrodil.
Prijazen pozdrav od रामा
Dobrodošel na našem portalu, Vid, veselimo se vsakega pesnika, sonetistov nam pa še posebej manjka. Čestitke za posrečen venček, v katerem si dokazal, da si v rimi in metriki domač!
Morda bi se bilo v prihodnje vredno bolj izogibati klišejem, saj je slovenski jezik tako bogat, da lahko vedno najdeš originalnejše rešitve.
in padlo mi je v oči: Jambski enajsterec ti je v enem verzu pobegnil na 13 (ga najdeš)? ;)
Tu pa tam je dikcija precej nejasna, recimo:
Šokantna vest! Je splet usod določil,
da naših mitov dom se ??proč je ločil.
poskusi poiskati jasnejši in bolj preprost, neprisiljen izraz ...
Se se res veselimo tvojega sonetiranja in upam, da boš pesmi še naprej delil z nami!
Lp, Lidija v imenu uredništva
Pozdravljeni, hvala za dobrodošlico in komentar. Sem izbrisal besedo "gosti", besedo "proč" pa nadomestil z "žal". S pisanjem pesmi sem zaključil. Ta je zadnja, LP Vid
Lepo delo, Vid.
Lepo je brati dobro, tekoče nizanje verzov, le pri treh se mi je rahlo zataknilo (*_*)
Edino kar bi opozorila je rim.št. v oznaki (naslovu) 4.soneta.
Lp in vse dobro, Marija
Ps.: Koprive so mi tudi zelo všeč ☆
Obrazložitev. Za številčenje sonetov sem uporabil prepis nedavno odkritih slovenskih števnikov (kustod) iz 12.ga stoletja. (tudi pašejo v kontekst pesmi) Da gre za zgodnjo slovenščino dokazuje kombinacija dveh lastnosti. Prisotnost takratnih nosnih samoglasnikov (PaNT.) in odsotnost trdega I-ja. (CeSTIRI)
https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nedavno-odkriti-stevniki-v-zgodnji-slovenscini-so-sestavni-del-prvega-dela-svetokriskega-rokopisa/634195
Povejte pri katerih verzih se vam je zataknilo. Kljub objavi pesem seveda ni zacementirana. Z veseljem kaj dodelam/popravim. & Hvala za pohvalo obeh del. :)
LP
Hvala, za pojasnilo, spoštovani, Vid.
Oprosti, da te morim, vendar me je pri ponovnem branju zopet malo ustavilo pri istih treh verzih:
II.- deveti verz
V.- drugi "
VII.-četrti "
Seveda je to le moje skromno mnenje in presojo rajši prepuščam urednici.
Ponovno pa poudarjam, da sem navdušena nad vsebino, rimo in metriko.
Lp, Marija
Ne vem. Jaz v omenjenih verzih ne vidim nič takšnega. Lahko dodatno obrazložite ali pa naj pove uredništvo.
Hvala za pohvalo vsebine, rime in metrike. Sem pazil, da rime ne delujejo prisiljeno in da dobro držijo nit zgodbe. Pri metriki sem pa še posebej pazil na pravilno umestitev enozložnih breznaglasnic v verz. Sam ne poznam pesmi, ki bi to tako dosledno upoštevala. Primer: Prešeren v Sonetnem vencu prekrši metriko že v tretjem zlogu. Poet -tvoj- nov Slovencam venec vije. ("tvoj" je naglašen)
Če sem slučajno kje prekršil metriko bi bil vesel, če mi uredništvo to sporoči. LP
Joj, Vid, opazila sem, da me vikaš. Prav nerodno mi je. Na tem portalu se vsi tikamo (ne glede na leta), zato sem te kar tikala.
Sedaj sem ponovno in natačno poslušala še tvojo interpretacijo na videu. Verjetno jaz zaradi dialekta, malo drugače naglasim kakšno besedo.
Se opravičujem, upam, da ne zameriš.
Lp
Vid, zelo me veseli tvoj mali sonetni venec, ki je posvečen KOROTANU in koroški tragediji leta 1920. Veseli me, da obstajajo mladi ljudje, ki niso pozabili na junake, ki so se borili za osojno stran Karavank in slovenstvo, saj je Koroška naša zibelka, na kar ne smemo pozabiti.
"Osojna stran je tiho v mrak zamrla,
le redko šibek žarek tja posije.
Bo vedno tiste kraje senca žrla?"
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vid Lavrin
- 31. 01. 2025 ob 16:02
- Prebrano 954 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 372.55