
kdo ni padel na tej brvi
mostu
na tej niti
ki jo hočeš splesti
med življenjem in večnostjo
tudi ta
ki je pil vino nesmrtnosti
in užil nesmrtne besede
zdaj strmi v noč
na mehek mah besed
zvezd ki hladne utripajo
ta drobna luč
namenjena človeku
odšel bi z reko
ker je svet
grob duše
ker jama je srce
ki vaga
ptice pa
na vejici
ena k drugi se tiščijo
in duša z njimi
kot da mre
Pripev, arija, ko jo živijo še ptice ...
Lp Caki
Čestitke za pripev prepletanja vej občutkov!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!