Zame je vsaki dan

Enako vreme

Iz edinega okna

 Vidim čez tri metre

Oker fasado

Nasprotne hiše

Ne vidim sonca

Ne lune

Ne zvezd

Že res da me nihče

Ne gleda v stanovanje

Vendar včasih bi pogledala

V modro nebo

Pogledala bi travo

In drevesa

Gledala bi veter

Kako maje krošnje dreves

Sosednjo reko ki teče

Na drugi strani hiše

A vse to so samo želje

In ni videti

Da se bodo kdaj uresničile

Zato kolikor zmorem

Odganjam takšne misli

Ker me naredijo razočarano

In postanem obupana

Dokler ne pridem ven

In vidim vse po starem

Hiše drevesa reko

In se vse ostalo kar je okoli

Naše hiše

Obup takrat izgine

In za en dan

Se postavim pokonci

IŽ-lev