KJE SI ZIMA?
Raztresla je svoje kristale
samo za občutek, za kratek trenutek
in potem izginila, se razblinila, stalila.
Ni igre na ledu in hihitanja,
ni dričanja, kepanja, ustvarjanja.
Skoraj ni pluženja in kidanja.
Še na mraz je pozabila,
da bi narava lahko se spočila.
Zmedla je rože in drevesa,
še živali več ne spijo
in ptice ne vejo več kdaj naj valijo.
Bo zemlja preživela?
Ona bo, brez skrbi,
le za nas se čas izteka,
ko vročina vedno bolj pripeka.
Tudi mi pogrešamo sneg in tisti tapravi Mraz.
Nekoč smo se poletja veselili, danes pa ne vem, ali naj me bolj skrbijo ujme ali vročina.
Hvala za to pesem, za opomnik, da imamo le en dom.
Lepa pesem!
Res gre nekam v čudno smer to s temi temperaturami in vremenom...
* ni drčanja, kepanja...
Hvala za dotik. Res se vse spreminja. Mogoče opomnik, da nič ni večno.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 26. 01. 2025 ob 14:12
- Prebrano 148 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 45.8