Srečen sem, ko se zvečer hladilnik odpre,
in ko tisti Bog ohlajene prehrane
samo zaradi mene v trenutku luč prižge,
da potem v deliriju osvetljene reklame
planem po čemerkoli se tam v mene zazre.

Potem pa se hrenovke kuhajo
in čudovita jajčka cvrčijo
srce mi poskoči, ko zrem v dobrote
ni važno, če je ura sredi noči
dokler ta bog hladilnika
za mene prižgano luč drži.

Kot velik nahranjen medved ležem spat
ne vem pa zakaj hoče potem moj želodec
vsake toliko ponoči vstat.
In potem se sprehajam od spalnice do kopalnice
ter celo dooolgo noč ne morem spat.

Naslednjo noč, pa kot vsak, ki se nič ne nauči
spet odtavam do zaprtih hladilnikovih vrat
in ko jih odprem – spet samo zame
tam znotraj bog hladilnika,
ki pa je verjetno prehranski vrag
spet za mene prižge luč
in začne se spet prehranski vrtiljak.

Tomaž Jevšenak