
Ljubljana niti ponoči ne pobegne neskončni sivini.
Sivi plašči,
sive stavbe,
siv dim in
sive sanje.
Ne dopušča zvezd, niti lune.
Siv je zvok brnenja:
razživlja ga oddaljen smeh
in polnočno žlobudranje.
in morje sive pločevine (četudi srebrne), katerih barva
je enako siva kakor barva njihovih lastnikov
... oddaljen smeh ...
Ostalo pa je le še sivina.
Res je. Ljubljana včeraj žametna, danes vedno bolj sivi.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: šalca kave
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!