
Skupaj podrli smo bregove,
skupaj zazidali zidove,
skupaj gremo po isti poti,
a kaj, če sem še kar v zmoti?
Ko se zgodbica konča,
se druga šele piše,
tako se naša pravljica,
tu podrobno zdaj zariše.
Beseda za besedo,
misel preko misli,
vedno a zavedno ne,
ker si lahko še kdo premisli.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: JeraTroha
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!