Adamov sen

Figovec pod mojim oknom

in na njem poslednji list:

v snu sem pod njegovo krošnjo

ležal gol, nedolžen, čist;

 

kakor Adam v rajskem vrtu

štel sem zvezde in zaspal,

spal sem tam, navidez mrtev,

ko mi Bog je ženo dal.

 

Sanjal sem, da mi je dala

jesti prepovedan sad,

da je kača zapeljala

naju v greh in zlo, propad.

 

Da naju izgnal iz raja

in obsodil je na smrt

Gospod Bog, rekoč: za vaju

zdaj je paradiž zaprt!

 

Iz te more me abotne

je prebudil vetra švist,

ki odpihnil z naše smokve

je poslednji figov list.

 

Matej Krevs

 

Matej Krevs

miko

Poslano:
19. 01. 2025 ob 01:30

kako drugače kot v svetopisemski zgodbi povedati človeku na konec časa, da, ko me je sram priznati, da me je sram, ker sem nekaj storil narobe, ostane golo postavljaštvo, ki seže že čez everest. kot pijanec  v fazi zanikanja, živim čas smrti, ločitev od boga. 

tako jaz to razumem. zanimivo pri vsem skupaj je, da se ponižnosti ne da prakticirati. vendar so hudiči, ki se z njo hranijo, ker že od malih nog,  gledajo ljudi, kako pred njimi padajo na obraz, imuni.

dobra stara smrt ..., potem vem zakaj.

lp

Zastavica

triglav

Poslano:
19. 01. 2025 ob 11:44

Tvoje sanje so res zanimive, dragi Poet Matej

in jaz kot bralec najdem v njih tisto piko dobrega humorja, ki me spravi v dobro voljo

... ti pa si (vsaj v tem primeru) dobil celo ženo  (*_*)


bodi dobro, marija





Zastavica

Gregor Markič Factotum

Poslano:
19. 01. 2025 ob 16:02

Dobra pesem, dragi Matej.

Zastavica

Maša GL

Poslano:
19. 01. 2025 ob 22:18

Zanimiva sanjska pustolovščina.

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
21. 01. 2025 ob 17:30
Spremenjeno:
21. 01. 2025 ob 17:31

hvala.

 Miko, jaz pesnim nekako takole, zagledam lansko leto novembra na figovcu pod mojim oknom poslednji list, opa, to bi se moglo upesniti in potem iščem način, ponavadi neuspešno. Imeli smo tudi dve brezi nekaj pesmi sem jima posvetil, brez uspeha, ni mi bilo všeč ne meni ne bralcem, ko pa so ti dve brezi požagali mi je uspelo jih preliti v pesem s katero sem zadovoljen (Pesem o brezovem soku) Dalje, Adamov sen se v zadnji kitici začne z verzom: Iz te more me abotne... bralec se mora vprašati čemu je ta sanja abotna, torej neumna, saj je vendar jasno, da živimo v svetu kjer je zlo, greh itd. Najbrž je ta sen neumen, oz. morda celo neresničen, (za lirski subjekt), ker je kot pove prva kitica ležal pod figovcem nag, nedolžen in čist kot Adam pred grehom, popolnoma sam v Raju. Možno je, da ta grozni sen lirski subjekt zavrača, toda to se lahko zgodi edino v samem snu, v katerem je nedolžen in brez zlobe. V resnici sam avtor torej jaz ni nedolžen, saj je samo človek, torej nepopolno bitje. V zadnji kitici torej pride do diskrepance, kako lahko spiš pod figovcem na vrtu pod oknom lastne sobe nedolžen in nag, če obstaja okno in nenazadnje jesen, ki je storila, da se je figovec obletel?

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 01. 2025 ob 10:05

Bralci Adama pomilujemo, da ima svetopisemske sanje (izgon iz raja) in mu zavidamo, da misli, da sanja ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 18. 01. 2025 ob 23:51
  • Prebrano 350 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 326.67

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!