
Še vsak obupal je nad njo,
biti z njo res ni lahko.
Za njo prebrodil bom nebo,
pa čeprav bo res težko.
Skočim daleč čez rečice,
tja, kjer davno tega prale so perice,
ki pustile so jo tam,
da poberem jo jaz sam.
Roža mala, mamina,
ti presladka deklica,
lepotica vseh čudes,
pridi z mano do nebes.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: JeraTroha
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!