II. Z Odisejado (ciklus V zelenem prehodu)
Si dan noč vzela je na široko
Padanje dolgo je in globoko
Zato se naslonil na njeno je senco
Sopotnico verno preozkih ji ulic
V njih čaka da sprehajalec ji ptic
Najde alibi tam gor na zvoniku
Čisto potiho ko galebi še spijo
Je morje nemirno naplavilo stih
... ki predolgo je jadral v brezvetrju nosil samost ves tih ..
Hvala za dotik, tuskulum.
Lp, Caki
Ronja veva, da so galebi lahko glasni in razkrivajo marsikaj, tudi alibi, zato potiho, naj spijo, da spokojno naplavi nov stih ...
Maša hvala, iskanje prehoda lahko traja, zato občasno deponiranje alibija na obojestransko sprejemljiv način. Bodi Dobro, Caki
.jpg "Nada")
Nada, hvala za podoživljen komentar
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
- 18. 01. 2025 ob 19:15
- Prebrano 413 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 143.99