Burja, neizprosna čuvarka neba,
odganja oblake,
kuštra peruti premraženim pticam,
ki v svoji krhkosti iščejo zavetje.

Nedaleč stran, ob robu polja,
mlada mačka preži.
Njene oči žarijo v obljubi plena,
jezik se oblizuje v tihih sanjah lakote.

A koraki, brezskrbni in glasni,
vstopijo v to krhko ravnovesje.
Mladi ljudje, smejoč se vetru,
preglasijo tišino pričakovanja.

Ptice se dvignejo kot oblak,
krik prestrašene svobode
razpara zrak.
Mačka se umakne,
njena senca izgine v vetru.

Narava, večno v gibanju,
zadrži dih,
dokler burja ne odpihne vsega
in znova vzpostavi svoj red.

TimotejB