
Čutim vso tvojo jezo
in bode me blisk iz tvojih oči
razdiraš najino zvezo
in to me obupno boli
Želiš
da padem v globel
da padam pozimi
spomladi
poleti
ob moji nesreči postaneš vesel
v srce me svoje nočeš sprejeti
In kri bo tekla v potoku nad mano
in jeza tvoja se bo iskrila
zadal mi z veseljem najhujšo boš rano
z željo
da bi se za zmeraj zgubila
Sonce ostalo bo polno toplote
a tebe ne bodo žarki greli
želel boš jesen in zimske krasote
a zate vrtovi so zdavnaj odcveli
Ponovno iskal boš moj topli objem
in čakal nestrpno na ure kasne
molil boga boš
da ostaneš v njem
a predolgo želel si
da ljubezen ugasne
Pridružujem se Dragonovemu komentarju.
Izgubljena ljubezen, navdihne poetinjo v tebi, Milena.
Hvala Maša. Zelo sem vesela tvojega komentarja.
Lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!