
In twilight's glow, I met a man so wise,
His silver hair, like threads of time entwined.
With stories old, he spoke of sunlit skies,
And dreams that dance within a restless mind.
His gaze, a mirror of the years he’d seen,
With wisdom deep as oceans, vast and wide.
He offered me a glimpse of what had been,
A path well-trodden, where our hopes abide.
I felt a choice arise, a gentle call,
To heed his voice or let it slip away.
With every word, I sensed the weight of all,
The lives we touch, the dreams we shape each day.
So in that moment, futures intertwined,
I knew the wisdom shared was truly mine.
---------------------------------------------------------
V somraku dneva srečal sem gospoda,
sivih las, kot prepletene niti časa,
poln starih zgodb o nekdaj jasnem nebu
in poln zgodb, ki plešejo v nemirnem umu.
Njegov pogled, je ogledalo let, ki jih je videl,
oči so kot tolmuni, globoki kakor oceani,
ponujal mi pogled je v minule čase,
na pot, prehojena od naših upov.
V zgodbah sem začutil, možnost da izberem,
poslušati nasvete, ki njegove misli jih delijo,
vrednost vseh besed začutil sem v teži zgodbe,
življenje je v sanjah, ki jih zgodba oblikuje.
Takrat zavem se, da so se prihodnosti prepletle,
da je modrost predana zdaj resnično moja.
živjo
prva kitica je hudo uporabna.
je kot jasno sporočilo tvoje podzavesti.
nekakšen povzetek ali zaobjem vsega življenja.
twiliftglow iz naslova pa le popravi,
ker ko sem na hitro prebral s svojo
anagramsko vizijo,
mi je potem po možganih še par ur poplesaval
neuporabni lifting.
prijazen pozdrav RA.j.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!