Praznina
Prosiš, naj ti razložim svoje pesmi,
a ne znam.
Mogoče sem premlad, da bi jih razumel,
mogoče bi jih moral znova podoživeti,
ali pa le ostati skrivnosten,
da bi te še naprej zanimal.
Nekaj zlomljenega v meni jih meče ven,
kot živčen mož čez balkon cigaretne ogorke,
ko sredi noči čaka ženo.
Medtem zmanjka mojih cigaret in sram, ko te prosim za tvoje, je dražji od polne škatlice.
Plačam ceno za prekratek vdih svetlobe,
potisnjen v globino praznine,
ki je ne poznam.
Izdihnem
in se končno vrnem tja, kjer še nisem bil.
Občutek praznine je danes v človeku vse pogostejši. Na to med drugim vpliva tudi današnji način življenja. Tudi tisti, ki jim materialno nič ne manjka, jo občutijo. Materialnost jo nikoli ne zapolni.
Všeč mi je to praznjenje praznine za polnjenje verzov, da se potem lahko vračamo v prostore, ob sebi, v želji pogledati vase. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
p.s.: Dodal sem manjkajočo vejico.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Črni Kos
- 15. 01. 2025 ob 00:42
- Prebrano 339 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 78.88