Všeč mi je ta tema oddaljevanja v vesolje. Si kdaj pomislil, da bi pisal v prostem verzu (da ne bi pazil na rime, pač pa na čim bolj natančno ubeseditev  svojih občutij ...)? Se mi zdi, da bi tako ubesedena pesem dobila še večjo moč.

Lahko pa bi pesem sčistil, da ne bi imela nepotrebnih ponovitev, npr. tako:

Brezčasno grem, letim v modrino,
Težko diham, a čutim moč.
V kraju, kjer je vedno noč,
Ookoli mene vlada hlad,no a čutim toplino.

Kar je bilo, zdaj spodaj leži,
Ni poti nazaj, težek je dih.
Moral bi počasi ampak vV krogu sem tih,
Da bi se dotaknil bi se tala, a imam premalo moči.

V orbiti sem, v neskončnem krogu,
Vvleče me jutri, v vrtinecu moči.
Sedanjost beži, preteklost molči,
Sstojim na novem, neznanem pragu.

Želim si nazaj, a ni poti,
ni goriva in ni moči, da bi se vrnil.
Delta-v zmanjka (se odmika?), kako bi se ustavil?
Visoko v orbiti, daleč od ljudi?

Premisli in če želiš, popravi.

Lp, Ana

Pesem je dobila vaš popravek, lp