Eksistenčni jaz
Kdo sem jaz?
Kaj vključiš v dojemanje samega sebe?
Jaz, ne mi vsi,
ampak kljub temu toliko ljudi,
ki del mene so bili.
V spominih drugih živim,
v njihovih mislih skozi sedanjost letim,
celo življenje se lovim.
V vsaki glavi drugačen,
nikoli čisto jasen,
vedno malo popačen, malo napačen.
Jaz v tebi,
pomešan s tvojimi mislimi.
Ali sploh opisujem samo sebe,
če to vključuje naju?
In kaj se zgodi, ko sem skupek vseh ljudi,
ki so me spremenili?
Ko kljub lastni dejavnosti, lastni motivaciji,
postavijo vse temelje?
Ko si le odsev v vodi,
razpršen v kroge tišine,
zrno peska v neskončni puščavi,
senca, ki v noči izgine.
Kako naj potem najdem samega sebe?
Ali je odgovor v meni? Potrebujem tebe?
Skupek zavednega in nezavednega,
resničnega in neizrečenega.
Vodnjak koncepta mene,
ki je poln misli in mnenj,
kjer se vse zmeša v celoto,
zmeša v kompleksno lepoto.
Jaz sem kompleks,
iskati samega sebe,
pa je človeški refleks.
V njem skrita ljubezen, žalost in hvala,
v vsaki črepinji del mene,
vsak odsev nosi tudi tebe,
vsa resnica v razpokah tega zrcala.
toliko je perspektiv, kot se pri diamantu lomi svetloba. pri šestdesetih mi še ne uspe napisati kdo sem.
dobro si zajel.
lp, m
Hvala, to mi res veliko pomeni. Iskanje sebe je očitno proces za vse starosti, morda pa je prav to smisel.
lp, Es
emily dickinson, na koncu neke pesmi:
... tarča tega časa
duša je
pozabljena ...
lp
Dobra (✷‿✷)
tudi v njej najdem en odblesk svojega jaza
ti in ona in jaz
sta smerokaz
meglicah vsakdana
bravo Erazem,
če bi bili vsi (ljudje) bitja na tej ravni zavedanja,
da se sploh začnejo spraševati takšna vprašanja,
kakršnih se dotikaš ti, potem bi stvarstvo okrog
(tebe) nas, opazovano skozi današnje oči,
izgledalo neprepoznavno drugačno
(boljše) skoraj osupljivo fantastično in poduhovljeno.
Tako pa se valjamo po tem blatu vojna, pohlep, vojna, pohlep
ne obupaj
रामा RA.j.
Skoraj nemogoče je postaviti ločnico, kje se konča naše zavedanje sebe in začnejo podobe, misli, čutenja, ki jih v (od) nas sprožajo drugi. In skoraj nemogoče se je definirati brez odseva mnenja, kako nas vidijo drugi, zlasti naši pomembni drugi. Bivanjska vprašanja, ki jih postavljaš v pesmih, so zelo na mestu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Erazem Skuk
- 14. 01. 2025 ob 00:39
- Prebrano 292 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 60.98