
LJUBIŠ
Zdaj ti tečejo slane solze
srce se ti para ker ljubiti ne sme
bičajo te njegove besede
ko iščeš obupno njegove poglede
A ničesar več ni
nebo svetleče se kmalu stemni
tvoja je solza se v morju zgubila
za zmeraj ti rane pustila
Veš da ljubiti je zate greh
ko te opaja njegov nasmeh
prstan na roki ti vse pove
da drugega srce ljubiti ne sme
Dolgo iskala boš svetle noči
vse dneve dokler se ne stemni
prosila boga za sončne žarke
da k njemu popeljejo zlate te barke
Hvala za komentar. Ja, usoda je včasih kruta.
Milena, tako dolgo že živim med primitivci, špiclji in praznimi škrniclji, iščem košček duše, zrnce srca, na poti iz prazne v votlo deželo, to niso ljudje, to so avtomobili... tako tolažim siroto, potem ji preusmerim pozornost na nekaj lepega ...čez tri sekunde se vse ponovi. kričim na njih, prebudi se, ne boš dobil petega avta pred hišo, nobene informacije, nobenega spoznanja, tukaj, zdaj bodi, a duše ni, beseda je jalova, človek votel. sirota razume, da ji tukaj ne bo dobro a ne razume, da je vse odvisno od nje, ker sama ne zmore. in kdo so oni.
to je kader, večnega stremljenja in stremuštva vseh. to smo mi. nikdar ne bo manj kruto. ni zdravja brez bolezni. blagajna je prazna. ukinimo siroti kruh. saj tudi ima že tri invalidske vozičke doma. (zdaj socialna država hodi gledat na dom kaj imaš). ima tono oblekic, ki so skoraj zastonj zaradi suženskega dela otrok. ima pet kil poceni bižuterije, tri vreče kitajskih čevljev. in pride aparatčik in reče, kolikšno bogastvo, niste upravičeni do ...
tri leta se borim, da bi prišla do toplic ker je kompleten invalid, pa zavarovalnica ne da, ha ha ha
delavstvo je popizdilo nad višino socialk, namesto nad majhnostjo svojih plač. ti z malimi penzijami so popizdili nad mladino na socialkah, ki se drogira. kaj je to. kapitalistično fašistično religiozno razvrednotenje dela je to.
pri osemnajstih je med spanjem dobila s sekiro po glavi. (čeprav je "vladal" socializem, v podpori z alkoholizmom). pa komu se za to fučka. to je vendar premajhna stvar. to smo mi, ne usoda. to je nesrečna ljubezen, malo pobliže. vem, da veš, da je tega še preveč in ne jamraš o svojih bolj resnih težavah. ampak moral sem dat ven. vem, da boš razumela. amor fati.
lp, m
Opisal si našo družbo takšno kakršna v resnici je. Vendar marsikdo svojo usodo z veseljem prenaša, lahko bi rekla, da jo imajo celo radi, ker so našli tisto kar krasi človeka, toplino, ljubezen.....Amor fati
Hvala za komentar.
Lp, MILENA
ja, to se učim, z veseljem prenašati svojo usodo. res si lepo povedala in me razsvetlila.
hvala.
vse dobro,
m.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!