
njegov obstoj se zmeraj začne kot
hevi metal pesem
polno kričanja dreka in pizde
ampak nadaljuje se z rožami
z lepimi cvetlicami ki
ga
silijo v rast
nihče ne pove
da je rast opcija
ne nuja
nekomu ni namenjeno zrasti
ker je ali
a) dokončan
b) nespremenljiv
lajf
je
izbira
lahko ostaneš celo življenje isti
ni pomembno
lahko se spreminjaš iz dneva v dan
raseš
modriš
se razvijaš
to ni pomembno
zadnji spomin
zadnja minuta
ko boš na zemlji
ne bo spomin na citat iz romana od dostojevskega
ampak utrinek
tistega snopa rumenih las
ko si bil v mali šoli
in se je nasmehnila
in rekla
ja,
lahko
kaj ti bo vsa ta modrost
ob tem
ni, ni, ve kam špika. puer aeternus.
tekst, odličen.
lp
sicer pa je tudi to že napisano, kako se neka sestra posluži nespodobno umirajočega vojaka. irena ve, ali ti v komi res stoji, če si še mlad, seveda. je res že vse napisano? upam, da odidem, pardon ugasnem, preden bodo možgani počeli vse to.
lp
Klasično novo leto
ampak
povsem nova modrost
Nekaj je drugače.
Najstniška hči me je naučila, Heavy Metal poslušajo tisti, ki so mile zlate duše, ampak hočejo izgledati kot Bad Guys.
Potem pa še tisti: "ja, lahko" ...
Najslajše besede otroštva.
Res je, miko. Začetek je popolnoma v Hors stilu. :-)
Žalostinka in Poljub?
Žalostinko si še lahko predstavljam, morda že kar v naslovu in potem v prvih verzih.
Čeprav imajo moje oči fokus tam nekje okrog cvetlic, rasti in "lahko ja" v mali šoli.
Kje pa si zaznal poljub?
lahko bi bilo, ali te lahko poljubim.
sicer pa, nehajmo, da nas hors ne ritne.
Razmišljam: morda pa nam res ni treba kar naprej "rasti" ...
Zdi se mi da nekaj v tej pesmi razumem, čeprav najbrž čisto po svoje. ;-)
Ja, lahko sem pustil dvoumno namensko. Ker ima vsak drugačen spomin.
Maša ... nekateri poslušajo hevi metal. Drugi svoje mame ;D.
Ronja ... ko nekaj prebereš, postane tvoje. Zato je ocenjevanje poezije brespomenzko. Objektivna ocena je največja floskula kakršnegoli umetnosti.
Hvala vsem za odzive, branje; --- in cente :).
Res je. Ocene so nepomembne, ker so subjektivne.
Ampak ... izpostavljenost pesmi pomeni, da ima tisto NEKAJ, kar se lahko najde tudi v čopku pšeničnih las deklice iz vrtca nekje v osebni zgodovini avtorja.
LpL
Ja, in ravno tisto NEKAJ v čopku pšeničnih las deklice zbudi v bralcu dragocen spomin iz lastne preteklosti.
Lp
Hvala vsem, sploh moji mami ker mi je pustila poslušat metal v srednji šoli.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!