
nocoj
nikogar ni ob meni
na ogledalo uma rišem sam
pred šolo že
pred vsemi zgodbami
sem se izgubil v modrini
in vedel sem kdo sem
oblak nariše senco
priča je potok
in visoke trave
vsak sončni zahod ve
za previs
drevo na skali
a on ni prinesel cvetja
dal je sebe dobesedno
nisem ga videl
izgubljen v modrini
ničesar slišal
le za hip sem bil kar je
po mnogih letih
prelomljenih priseg
ko beseda kri postane
za odrom
za kulisami
se hrepenenje duše skriva
vrniti se
izmiti prah iz oči
razumeti
smisel odpuščanja
oprosti
... se hrepenenje duše skriva....
Krasna pesem!
... ko se vklopijo vsi čuti ...
Krasna pesem.
Občudujem!
... razumeti smisel odpuščanja ...
Bravo miko.
Lp Caki
Čestitke k pesmi o globokem samozavedanju,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!