
Roza jutro v sivi dan, hiti, hiti …
Ne gleda nazaj, ne gleda naprej.
Sklonjene glave gazi v novozapadli dan.
Včasih se spotakne ob mavrični kamen.
Včasih se zaplete v divje veje vojakov ob cesti.
Včasih zabrede v blatne kopeli plitkih naplavin.
Za trenutek obstane, pogleda v nebo.
S kotičkom očesa ujame baletni ples ptic.
Enakomerni so takti, bratski srčni utrip in peščena ura.
Skozi dlani se usipajo drobnozrnate sanje,
ki so se v noči namnožile v upajoči smeh.
Vsak nov dan je novo nastalo življenje.
Oplojeni dotik večnosti, strnjen v en trenutek.
�
Pesem je zelo lepa in seže globoko v srce, "ureže" vanj.
lp
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!