Neko noč, odnekod,
morda iz skrite sence,
morda iz skrite misli,
pride in ne odide.
Nikoli,
niti če jokam,
niti če prosim,
niti če grozim.
In gleda z mrtvimi očmi,
in kriči z mrtvimi ustnicami
in šepeta besede, ki jih ne poznam.

V osvit nekega drugega dne,
jutranje nebo pokaže svoj pravi obraz,
podre moje upe,
zapoje znano pesem,
medtem ko mrzlo sonce grize shojeno pot
skozi opusteli, gnilobni gozd pozabljenih spominov.



November 2009

Jerry