
Vseeno mi je, če vidiš solzo, ki mi po licu teče,
veš tisti, ki ljubi, se tudi kdaj opeče.
Vseeno mi je, če vidiš solzo, ki mi po licu polzi,
z njo izražam žalost, ki se ob tebi topi.
Vseeno mi je, če občutiš mojo žalost,
mojo globoko dušno bolečino,
saj ti veš, da me zdraviš s svojo bližino.
Poljubiš me nežno, me s svojo čutnostjo mehčaš,
tvoja bližina je to kar rabim, da mi daš.
Danes sem s tabo, spravljaš me v smeh,
a jutri bova hodila vsak po svojih poteh.
Ne zanima me, kje boš hodil, kje si bil,
lahko se ti le zahvalim, da si mi žalost stopil.
Tvoje odprto srce je kot čudežno mazilo za moje srčne rane,
veliko naredi, a hkrati nič ne stane.
... veš, tisti, ki ljubi, se tudi kdaj opeče ...
... bližina ljubljene osebe kot zdravilo ...
Velika pesem. Čudovita izpoved.
pisanje iz leta 2012, kjer pogosto niti ne vem, da sem to sama napisala...
Hvala za sporočilo, KaTarIna
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: INA TAR
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!