
Megla na steklih.
Komaj vidim, kam stopam,
prihajam domov;
Tudi ko vstopam vase,
me ovira marsikaj.
Se najdem tule.
Moj mož tudi vedno vstopi domov z zamegljenimi in orošenimi pogledi, ko je zunaj mrzlo.
Jaz očal (še) nimam, lastno notranjo meglo in ovire pa kar poznam.
postala si prava mojstrica te pesniške oblike.
Pohvalim, kar vseh 7 naenkrat.
Edino to ne vem, ali se tej prevleki zasopljenih šip
ali očal reče megla. Morda obstaja bolj prikladna beseda.
Prijazen pozdrav skozi meglo do tebe
RA.j.
Kaj pa vem ...
Če pustiš megleno, ohraniš ta drobec skrivnostnega, ko je treba malce pomislit in naredi pesem posebno. In lažje potem navežeš prvi del na drugega. Mislim, da je ravno megla rdeča nit, ki povezuje očala (pogled) in notranje občutje.
Jaz bi pustila tako, kot je.
Kaj ti meniš?
Bom kar pustila kakor je. Morda bo pa še kdo z uredništva podal svoj pogled, kako je bolje.
RAjko, hvala
Te tanke se kar same pojavijo v glavi, ko nekaj doživim in to sproži razmišljanje. Trenutno moj urnik ni preveč natrpan in sem morda zato lahko bolj v stiku s sabo.
Mislim, da tanka stoji.
:)
LpL
Res lepa in vse pohvale tudi iz moje strani
Lp, M
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Ronja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!