Minevajo prazniki, čas po svoje hiti,
v kopalnico me kad tople vode vabi,
ob njej steklenica vina stoji.
Vabilu se zadovoljno odzovem – adijo skrbi.

V kadi, kjer topla voda teče
s kozarcem vina, moj duh zažari,
mehurčki se dvigajo, vetrič se igra,
ko srkam in se namakam, vso noč in ves dan.

Milo in pena plešejo ter se vrtijo,
ko se sprostim, se moje skrbi raztopijo.
Toplota vode, pronica globoko
in čutim moje skrbi odpolzijo, počasi zaspim.

Kozarec vina se nikoli ne izprazni,
ko pijem iz kopeli, kraljujem.
V tem razkošnem, vodnem kraljestvu
tukaj sem kralj jaz, moja vladavina je nezapečatena.

Mehurčki počijo, pena zbledi
ampak spomini, nikoli ne zasenčijo
tega trenutka, tako čistega in svetlega,
ko srkam tudi toploto, z vso močjo.

Torej bom tukaj ostal, v tem mokrem objemu
in okusil vsako vinsko kapljico.
Ker pitje v kopeli mi je v veselje
in to bom storil čez dan in preko noči.

Ne bojte se
prav nič hudega mi ni,
tudi tako se lahko živi.

Tomaž Jevšenak