
Tišina je drugačna,
kot zadržan izdih.
Svetloba drsi po robovih mize,
prsti obstanejo na knjigi,
ki že dolgo čaka,
kot da hrepeni po dotiku.
Okno zariše silhueto,
zunaj zvonovi režejo meglo.
Koraki odmevajo v jutro –
kje si danes skrit?
Dan je tvoj,
in nekje v tej tišini
se nekaj odpre,
kot priprta vrata v nekaj novega,
ki me povabijo, da vstopim.
Vstopimo v novo leto, v novo upanje! Hvala za pesem. J.
Odprta vrata (in šepetanje optimizma), mislim, da je treba vstopiti skoznje.
Lepo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!