
Nezadovoljstvo
se priplazi na plan
in naplavlja očitke.
Vkopljeva se -
vsak v svoj prav.
Trdijo nama mišice,
iz pogledov je odpadlo cvetje,
puščice se zarivajo v meso,
globje in globje.
Vedno več vojščakov
imava na bojni črti.
S kakšno lahkoto se jeza
preda sovraštvu,
ki si spotoma natakne
masko pravičnosti.
Zgrozim se.
Odneham.
Odnehaš.
Tišina dobiva obrise olajšanja.
Pa ni šlo za zemljo,
ne za vodo,
ne za rudnine ...
Čez čas,
kot bi se mučila
s prazno tubo zobne paste,
izstisnem iz sebe poklapan oprosti.
zares močno sporočilo ,Nada
S kakšno lahkoto se jeza
preda sovraštvu,
ki si spotoma natakne
masko pravičnosti.
Zgrozim se.
in še potentnejše nadaljevanje
Odneham.
Odnehaš.
Tišina dobiva obrise olajšanja.
Bravo ! in zdravo v 20025
Odlična!
Pa za koliko neumnosti smo se zmožni spričkati...
Čestitke za izjemno dolg naslov brez samoglasnikov.
Ja, včasih mi bolje uspe ubesediti, kar se dogaja. Hvala za odzive!
To zlo, ki ga je povsod in potem ga najdeš v sebi; a kot pravi latinski pregovor: vsako zlo se na začetku lahko ustavi ...
Ko puščamo, da se razrašča, kar stalno počnemo na vseh nivojih, se potem ne rabimo čuditi, ko plane z vso silo in prej ali slej prijadra do nas...
Pozdrave Nada
Čestitke k popisu prepira na pesniški način,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!