Leto stisnjeno je v meglo;

poprgiščen zadnji dan

šepaje trza

kot obolelo stegno.

Zato pa pride novo jutro,

pride novi koledar in pride

nova zbirka, pride nova pesem,

pride nova kreda kot radirka.

Stenj stare sveče moker je, izlizan.

Snop dneva z roleto je ponižan.

A še borba je, še prašno je razpelo,

še je želja, da novo bo, srečno in veselo.

Se vsaka megla razkadi,

se vsaka misel potopi,

se vsako jutro prebudi,

se vsako upanje zbudi.

Prvi toni prvega so dneva

akordi topli, nič več gneva.

Skok letalca in valček violine, 

božanje sarme v imenu stare sline.

Vrstni red besed je znan:

danes je novega leta dan.

Saj smo vendar narod poezije,

pesnikov, stihov, Prešerna rapsodije. 

Sreča je, vrhunska, čudovita, da zbrani tukaj smo vsi.

Na  koncertu našem naslovljenem Pesem pika si!

usostar