Jaz pa vem, jaz pa vem

za eno dèkle zalo,

ki ljubiti ga ne smem,

že davno je oddano.

Jaz pa vem, dobro vem,

da lepše ni nobene, 

tudi, če jaz nisem njen

in ona ni za mene.

Nasmeh je njen kot lok neba

in očke – zvezde jasne,

a plamen njenega srca

kot sonce, ki ne ugasne.

A kakor sonce in zvezdé

so daleč proč od mene,

tako ne morem jaz do nje,

čeprav le k njej me žene.

Tomaž Berginc