bravo, Caki. 

lp, m

Dobr tole

Kot vedno… brezčasno lepo! 

Zdravo miko,hvala za bravo.

Lp, Caki

Zdravo, ajdovakaša, hvala za brezčasen dotik:)

Lp Caki

"iztisniti rane v pesem besede....." - bravo!

tuskulum, hvala za izpostavitev verza.

Vse Dobro želim, Caki

Zelo lepooo ti je uspelo:

iztisniti rane v pesem besede

ujeti korake ritem lahkotja

in biti svetilnik njihove črede

Zanimiv sonet, dragi Caki!

Čestitke.

Lp, Marija 

Marija, mi znamo, da je treba iztisniti rane v pesem in jih tako razpršiti, da izginejo iz nas in se ob branju vračajo v neki drugi, morda celo - v balzamični obliki, ki poboža dušo. Sem vesel za izpostavljene verze, sama pesem, pa mislim, da še kliče po popravkih metrike, v iskanju (ne)poudarkov, v katerih se vedno znova iščem(o) ... Razmišljam, da bom zamenjal 1. in 3. verz v zadnji tercini.

Pa lepo doživetje naj se napravi vsem nam na zadnji koledarski dan 2024 in vse Dobro v Naprej.

Lep pozdrav, Caki

Caki, obetaven sonet. 

Dobro bi bilo, da postaviš ločila, saj bi ta bila dodana vrednost,  namreč - tole verzovje pač ni take vrste, da bi jih lahko pogrešali. 

Glede menjave verzov se mi zdi, da to ni potrebno, deluje dobro tako kot je.

Ko ni več pomladi, ptic iz naročja

in v pesniške prsi hrop se useda,

love ga kot mleko usta otročja,

kričijo venijo lica vsa bleda

in se potijo, kako iz zakotja

iztisniti rane v pesem besede,

ujeti korake, ritem lahkotja

in biti svetilnik njihove črede.

Morda na brezpotju, kjer čaka le čas,

se pesem spet kuje in išče tvoj glas

v odmevu trobente. Melosno mlado,

prerano pod koso, omagal je klas.

Milo razpotje, imej ga za vabo,

ranjena pesem, prihaja(m) za tabo!

LPlidija

Lidija, urednica, hvala za predlog in mnenje. Sem upošteval in dodal ločila.

Pa lep start v 2025 in naprej želim!

Lp, Caki

Lidija, imenitno, da si se oglasila in da pomagaš.

Tu lepim še prvo Cakijevo verzijo, da se še mi z vama učimo ...

V odmevu trobente

Ko ni več pomladi ptic iz naročja

in v pesniške prsi hrop se useda

love ga kot mleko usta otročja

kričijo venijo lica vsa bleda

in se potijo kako iz zakotja

iztisniti rane v pesem besede

ujeti korake ritem lahkotja

in biti svetilnik njihove črede

morda na brezpotju kjer čaka le čas

se pesem spet kuje in išče tvoj glas

v odmevu trobente melosno mlado

prerano pod koso omagal je klas

milo razpotje imej ga za vabo

ranjena pesem prihaja(m) za tabo

Urednici Lidija in Ana, hvala za podčrtanje in objavo prvotne verzije.

Lp, Caki

To lepo pesem, ki me je zelo nagovorila (zaradi ran, ki legajo v pesem), sem poizkusila iz ritma valčka spraviti v ritem klasičnega soneta ...

kar težko delo, ne vem, če mi je prav uspelo  :) Ponekod se zaradi rime ne izide v enajst zlogov, ostane jih deset, kjer se zadnja beseda v verzu konča s soglasnikom, a sem želela ohraniti enake besede.

Ko ni pomladi več, ptic iz naročja

in hrop se v prsi pesniške useda,

lové kot mleko usta ga otročja,

kričijo, venejo že lica bleda,

potijo se, kako tam iz zakotja

izvleči rane v pesem kot besede,

ujeti še korake v pluz lahkotja

in biti luč v svetilniku njih črede.

Morda v brezpotju, kjer obstane čas,

se pesem kuje spet in išče glas

v odmevanju trobente. V polje mlado,

prerano pokošen je padel klas.

Razpotje milo, ga imej za vabo,

saj ranjen stih, prihaja(m) spet za tabo!

lep pozdrav

in naj nam bo toplo, trobenta pa čim dlje  :)

Zelo lepa predelava, Irena!!!

:)

Irena, si me počaščeno razveselila s komentarjem, še bolj pa s klasično predelavo, brez ran in čim dlje od trobente, ta predelava nam je lahko tudi v pomoč za naprej:)

Očitno gre meni valček bolj v uho, čeprav se včasih lovim v korakih :)

Lep pozdrav in vse Dobro želim,

Caki

Hvala, Lidija in Caki.

z najlepšimi pozdravi

pi

Pohvale tako Cakiju kot tudi Ireni!

Lep pozdrav, Dejan

Dejan, hvala za branje in lep komentar.

Bodi Dobro, 

Caki

Izvrstan sonet!

LPI