Ne ustavi se
četudi je papir bel in nedolžen
ker pesem želi v svet
s tabo ali brez
brez mene je pesem popolna
in ima širino neba
ko pa jo ugrabim
jo speljem skozi besede
se razprši in jo še komaj
držim skupaj z rokami
v molitvi
nihče ne pride iz tega procesa cel
in neopraskan
na koncu pesmi
se najde kaplja krvi
ki napravi zimsko nebo
opečnato zasanjano
in polno čudenja
Miroslav Tičar