Voz depresije

Koliko sence se skotali čez tvoj obraz

žvečiš zadnje drobtine smisla

procesor v glavi včasih naloži

drugič nalaga in nalaga

kot da je pamet še vedno v windowsih 95

utrudiš se posodobitvenega procesa

in zopet zajahaš stare tire

ki so zarustani in vodijo v neskončne tunele

trde teme in pričakovanja presenečenj na izhodu iz teh tunelov

ali se bo izrisala lepa sončna pokrajina

ali pa bo samo megla ali huda nevihta

kakor cigaret izginja v pepel med tvojimi prsti

tako odletavajo tvoji sivi dnevi

ki jih ne šteješ več

ampak jih z jutranjo kavico zaliješ

in porineš naprej svoj voz depresije

Maks Jamski

Komentiranje je zaprto!

Maks Jamski
Napisal/a: Maks Jamski

Pesmi

  • 22. 12. 2024 ob 17:42
  • Prebrano 158 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 37.4

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!