
Aroma dneva ni vedno sladka,
Bolečina v srcu razpira vrata,
Ceste so kamnite, včasih zamegljene,
Čas nas prehiteva, rane so skrite.
Dvom, kot senca sledi našim korakom,
Eho neuslišanih želja zveni prazno,
Filozofija sreče razpada v tišini,
Goreče sanje ugašajo brez vetra.
Hrepenenje drhti ujeto v dlaneh,
Izguba je most, ki vodi do spoznanja,
Jok v nočeh razkriva krhkost,
Kdo smo brez teh zarez in razpok?
Ljubezen ne rešuje vselej vseh bitk,
Misel na jutri ni zmeraj lahka,
Nebo se včasih zapira,
Ogenj ne gori, le dim nas ovija.
Praznik je redka luč na dolgi poti,
Roke nam ne ponujajo nenehne topline,
Senca življenja nas uči potrpljenja,
Šepet zvezd ne razreši tišine.
Tudi solze so del naše resnice,
Učenje je pot, polna trnov in zvezd,
Vedno znova vstajamo iz pepela,
Zaupanje raste iz najglobljih razpok.
Življenje ni praznik, a je naša moč –
sprejeti viharje in plesati v dežju.
Velikokrat se mi zdi, da je življenje ena mineštra vsega. Kljub vsemu, dobra mineštra :-)
Odlična pesem!
Takšna pesem opogumlja in je marsikomu lahko v oporo.
Čestitam!
Od A do Ž odlična. Realna in vzpodbudna.
Prebrana z veseljem.
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!