RUNO
Ni več Runa,
pred katerim smo bežali,
ko smo prišli po Bruna,
da bi se skupaj igrali.
Ni več Kastorja,
ki je piškote jedel,
skrit za vrati vrta,
da ne bi nihče izvedel.
Ni več Pie
in naju na naši ulici,
še trta se več ne vije
ob hiši številka tri.
Ni več Forda
in štirih oči,
še ceste ob smrekah več ni,
pa vendar vse to nekje še živi.
Vse mine, a hkrati nekje ostane.
Ob tej pesmi sem tudi sama hvaležna za lastne spomine. Veliko bogastvo spominov.
Veseli me, da sem prebudila v tebi spomine. Lahko smo srečni, dokler jih imamo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Selena
- 20. 12. 2024 ob 10:53
- Prebrano 184 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 47.8