Kako je včasih ...
Kako je včasih neizrekljivo mučno
poslušati ta pusti, zimski veter,
škrebljati pozno v noč pod tlako lučno
te stihe in pošiljati jih v eter!
Čakati, da prebodeno ti dušo
nekdo zaceli spet s pohvalo slepo,
ki še ne ve, da kadar bo pod rušo,
dobil bo v usta za zahvalo - kepo.
Prebirati svoj lastni mizerere
in zbrati ga, dvomeč, v nekakšno knjigo;
za blagor naroda, ki sploh ne bere,
ki mu za pesmi mar je eno figo.
Jaz veliko berem in tvoje pesmi so mi všeč, a ocena je le 5, ker več kot 5 dati jaz ne smem.
Enako velja tudi za mene. Tvoje pesmi rada prebiram, a ocena je žal le 5.
Napišem pesem.
Malo počakam.
Sledi "umetniška" obdelava.
Objavim jo na pesniškem portalu.
Čakam na odziv.
Dobra 3.1
Neizdelana 1.3
Povprečna 2.5
Prebrano dvanajstkrat. Čista Polomija!
Po šolsko bi temu rekli "sedi dve!
in naj
se mama
Ko se neham kujati, ugotovim,
da je tako ali tako
najpomembnejše
zdravje,
zato na http://www.kulinarika.net
objavim recept za možgane
z jajci.
Odlična je!
Besede ravno na pravih mestih, da se začuti ta mučnost, bol, želja po nekaj narediti - narediti dobro.
Vidim, da nas veliko tukaj navija za zbirko. Upam, da jo dočakamo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 20. 12. 2024 ob 08:48
- Prebrano 306 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 213.06