Ducat mokrih poljubov
jokavo nebo
mi s točo obližev
spira vsak pekoč
kristal
tvoje grenke duše
ki je zarezala
v hrepenenja
mojih razburkanih
omam
ducat
mokrih poljubov
se izgublja
v oseki
davnih poželenj
ki so znala kljubovati
v peneči plimi
tvojih sladkih okusov
še poslednjič mi podaš poljub
nebo potihne
sonce vzide
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Borut P.
- 07. 02. 2010 ob 16:16
- Prebrano 1519 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 905
- Število ocen: 21
