Koliko poti me je vodilo do sreče

izbrala pa sem prav tisto pot

ki je posuta s sivim prahom bila

in ki je razkrila ogromno mi zmot

Nekaj pa sreče mi je nebo darovalo

da bitja predraga so z mano živela

tolažila me

 sem ljubila jih

čeprav sem še vedno v  duši trpela

Vsaki pogled me je njihov osrečil

da so iskre v očesu žarele

ti pa si za roko me nežno držal

in krivice več niso bolele

Skupaj sva skrila se med oblake

in izbrisala vse solze iz lica

spustila se znova na polja zelena

kjer naju je čakala prelepa ptica

Zapela je pesem nežno in milo

da so se solze ponovno ulile

da je spomin zaplaval nad nama

in obudil krivice

 ki so se zdavnaj zgodile

Pa sva zatrla vsako misel

in vsako solzo

 ki iz oči nama je lila

nisva predala se žalosti temni

čeprav sva nekoga za vedno zgubila

Milena