
Spet si kosila.
Z najbolj nabrušeno koso.
Mlade trave so polegle pod tvojimi rokami.
Brezčutna si. Se kdaj vprašaš kaj počneš?
Ali samo lomastiš okoli brez razloga?
Vihraš, kolješ, razmesariš svet okoli sebe.
Odganjalka utripov.
Nevidna si, pojaviš se malo tu, malo tam.
Kar tako. Brez razloga.
Odrežeš si kos in odneseš vse.
Ljudje pa še vedno živimo, kot da bomo večno.
Nismo še dojeli sporočila.
Naivni smo.
Pa smo vendarle tako krhki.
Vsem nam boš nekoč prekrižala načrte.
Težko je kadar pride prekmalu in preblizu. In to je res prevečkrat!
svet je zelo utrudljivo s?anje,
zato se tistim, ki živijo polno
življenje, počitek kar prileže !
Nihče se ji ne more izogniti, ne bogataš, ne siromak.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!