Sedim v senci ogromne piramide

in štejem poglede,

S tresočo roko se dotaknem deformirane žuželke,

in brez odlašanja z izredbim umom obrnem svoj obraz proti soncu.

Imam le še nekajn hrane za misli,

puščava pa počasi propada,

Vsaki tretjini pripada tretjina,

meni pa glavo meša neka žalopstna pripoved.

Veliki veter mje pogoltnil osem kamel,

ki so pele hvalnico petim hlebom kruha,

Znašel sem se v poplavi besedl,

v sredini umnetnih prijateljev.

Zdelo se mi je,

da sem ena od trinajstih žlahtnih kovin,

zato sem metal kamenje oritu zavetišču,

polnjem pribitega denarja.

Na Svoji Poti