Nebo se spušča,
zemlja razširja rokave,
ljudje oblačijo plašče.
Nekaj tujega sega do kosti.
Poljubi mi oči,
da ne znorim od strasti.
Nato odidi proč.
V globoko noč.
ljudje oblačijo plašče.
Nekaj tujega sega do kosti.
Poljubi mi oči,
da ne znorim od strasti.
Nato odidi proč.
V globoko noč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 16. 10. 2009 ob 19:40
- Prebrano 622 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 60
- Število ocen: 2
