
Tok preseka prostor,
raztegne niti med tukaj in nekje.
Všečki in srčki švigajo kot ptice selivke,
a tam ni nikogar, ko bi ga potreboval.
Kaj ostane, ko se vse ustavi?
Ko ni zvoka, ni slike,
samo ti,
v odsevu ekrana.
Kje so časi, ko še ni bilo omrežja
in smo v življenjski prvinskosti čutili nekaj več:
toplino zemlje pod nogami,
šum dreves v vetru,
pogled, ki sreča drugega človeka
in ostane tam, ne da bi se razblinil.
(*_*)
Pogled, ki sreča drugega človeka
in ostane tam, ne da bi se razblinil.
Mislim, da nam tega resnično vedno bolj manjka.
Kje so časi, ko še ni bilo omrežja...
Smo veliko pridobili, da bi lažje živeli
a še več izgubili, kar prej smo imeli.
Lp Tolminka
A - Zeleni internet
Internet je največja ekološka iznajdba v zgodovini. Koliko gozdov bi
sicer moralo pasti, če bi hoteli objaviti vse neumnosti, ki jih najdemo na
internetu.
edino s tega vidika morda res,
kaj pa vse drugo?
npr.1 namesto da se objavi vse neumnosti in se piše za 5 minut slave,
bi bila selekcija po vzoru ločevanja semena od plevela
npr.2 kaj koristi človeku morje publikaciji, če ni spoznal sebe (brez
branja knjig je sicer težje, vendar vsaj eno ime razsvetljenega
svetnika, duhovnega velikana, je poznano, ki je bil nepismen,
njegov naslednik v duhovni liniji (parampara) pa je napisal
najbolj briljantne knjige iz stanja najvišje viveke
(poglej na wikipediji, kaj pomeni ta izraz)
Človek v odsevu steklenega ekrana.
Stik v živo. Z naravo, s seboj in med seboj.
Bravo. Mojster.
Čestitke k pesmi, ki ujema zajšnjost,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!