
Prevod dela: možda će smiješkom obojiti dan
Avtor izvirnika: mirkopopovic
šele ko bo vlak zapustil mesto
si bo predstavljala Budimpešto
jo primerjala z nekimi drugimi
daljnimi mesti
skozi katera je hodila
kotiček ustnic bo nenadzorovano
izgovarjal niti žalosti in note nasmeha
oktober je in spremljal jo bo dež
skozi neskončne neznane daljave
mogoče bo zaspala v nekih
nepreživetih nočeh
pod širnimi krili jablan
na obzorju in mogoče bo z nasmeškom
obarvala dan ki se bo zbudil
na njenih licih
preden izjoče tisti del sebe
ki nežno boža misli
kot svoje nezaceljene rane
kot sijaj in somrak
šele takrat ko končno odpre pest
in na zmečkanem listku prebere
ime soseske in ulice v Budimpešti
si bo nehala predstavljati mesta
skozi katera je hodila
ne da bi trenila bo gledala
v zapuščene stopinje
po zaplatah snega
ki je padal po njenih laseh
in ji zasipaval sanje
ko so jo spremljale oči
molčečega para na peronu
ko je vlak zapuščal mesto
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: DragoM
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!