Feniks
zrem v vzpetine
v polja
kamor se stekajo vse ceste
vse misli
razvozlavam skrivnost trenutka
tisto kompozicijo življenja
kjer vstopim vase
zaplujem v nežno poezijo
pozabim na bitje brez dežnika
ujamem svetlobo
in se kot Feniks iz pepela dvignem
ter zasijem čez nebo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 13. 12. 2024 ob 19:56
- Prebrano 225 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 31.72
